Duhovniki, ki so delovali na Koprivniku

  1. VALENTIN VODNIK (1758–1819) je postal prvi stalni duhovnik – lokalist oziroma župnik na Koprivniku. Bil je Ljubljančan, rojen v Žibertovi družini v Šiški. Temeljno izobrazbo si je pridobil v jezuitskem kolegiju v Ljubljani. V skupnost manjših bratov je vstopil leta 1775; dobil je redovniško ime Marceljan. Zaradi ukrepov cesarja Jožefa II. proti redovnikom je po odredbi ljubljanskega škofa Karla J. Herbersteina leta 1784 prevzel kot frančiškan delo v ljubljanski škofiji in bil imenovan za pomožnega duhovnika na Sori, nato na Bledu in v Ribnici, kjer je bil hkrati katehet na ribniški trivialki. Že 4. avgusta 1792 je zaprosil, da bi dobil duhovniško mesto na novoustanovljeni lokalni župniji na Koprivniku. Njegova prošnja je bila ugodno rešena po štirih mesecih (dokument je bil izdan 3. decembra 1792), službo duhovnika na Koprivniku pa je nastopil kmalu po začetku leta 1793. Kot ugotavlja J. Ažman, je na Koprivnik prišel dne 24. februarja 1793 in še istega dne maševal v nedokončani cerkvi. Vodnik je v tem času bil še vedno član frančiškanskega reda, čeprav je imel službo zunaj samostana in je bil glede pastoralnega dela podrejen ljubljanskemu škofu. Glede na raziskave Huga Brena je bil med škofijske duhovnike uvrščen šele leta 1804. Po oceni poznavalcev Vodnikovega življenja se je z njegovim prihodom na Koprivnik začelo drugo obdobje ustvarjalnega, kulturnega, pesniškega in tudi raziskovalnega delovanja. Zelo verjetno je, da se je Vodnik že poleti 1793 na Koprivniku seznanil z Žigom Zoisom, ki je takrat obiskoval svoje bohinjske plavže in fužine in je dal vso podporo novoustanovljeni župniji na Koprivniku. Vodnika je želel pridobiti tudi za druge naloge, ki si jih je zadal Zoisov krožek: postal naj bi pisec poljudnih, poučnih, izobraževalnih in vzgojnih in tudi znanstvenih besedil s področja zemljepisa, zgodovine, mineralogije, naravoslovja, koledarjev in seveda jezikoslovja. V pogovorih je Zois Vodnika pritegnil k literarnim, poljudnoznanstvenim, jezikoslovnim in izobraževalnim načrtom. Narodni muzej v Ljubljani hrani devet pisem iz let 1793–1795, ki sta si jih izmenjala Vodnik in Zois, in iz njih je razvidno, da je Zois Vodnika navduševal za pesniško delovanje, ocenjeval njegova besedila in mu dajal smernice za izbiro tem in načina izražanja. V času bivanja na Koprivniku je tako Vodnik zbiral gradivo za izdajo prve pratike, ki naj bi po zgledu nemških koledarjev postala oblika izobraževanja za ljudi. Po ugotovitvah literarnih zgodovinarjev Vodnik na Koprivniku ni veliko pesnikoval. Popravil je po Zoisovih navodilih Zadovoljnega Kranjca, napisal razne uganke in označbe mesecev, dokončal je Dramilo. Čeprav je Valentin Vodnik na Koprivniku deloval le tri leta (1793–1796), se je globoko zapisal v njegovo zgodovino.
  1. WOLF Matej/Matevž (rojen leta 1752 v Radovljici, posvečen 20. marca 1779 v Ljubljani, umrl 6. januarja 1827) je sicer deloval na Koprivniku od 1. avgusta 1796, cerkveno skupnost pa je vodil kot lokalni kaplan od 22. novembra 1796 do 14. maja 1797, le dobrega pol leta. Šolal se je v Ljubljani in v Gornjem Gradu, leta 1779 je bil posvečen v duhovnika, služboval pa je v Grižah, Podbrezjah, Igu, Spodnjem Tuhinju, Lešah in po odhodu s Koprivnika na Bohinjski Beli. Po letu 1807 je bil župnik v Horjulu in od leta 1813 dalje v Kovorju. Kot upokojeni duhovnik je živel v Tomišlju, Horjulu, Dobrunjah in nazadnje v Radovljici. – V slovensko kulturno zgodovino se je zapisal kot prevajalec Svetega pisma in sodelavec Jurija Japlja. V Japljevi izdaji Svetega pisma je Wolf pripravil VII. knjigo s prevodi prerokov Baruha, Ezekijela in Danijela ter knjigi napisal dolg uvod. Knjiga je izšla leta 1802.
  2. JELENC Žiga (Sigismund Jellenz) je bil doma iz Selc (rojen 4. decembra 1746 in krščen kot Tomaž). Kapucinsko obleko je prejel 18. decembra 1770, leto nato pa izpovedal prve zaobljube. Duhovniško posvečenje prejel okoli leta 1775 kot član kapucinskega reda (diakonsko posvečenje je prejel v ljubljanski stolnici dne 1. aprila 1775). Po razpustu samostana v času cesarja Jožefa II. je kot lokalni kaplan deloval v Preddvoru, deset let na Zaplani in v Horjulu. Vodstvo lokalne kaplanije Koprivnik je prevzel sredi avgusta 1797 in je na Koprivniku ostal do začetka oktobra 1799 (že junija istega leta je bil imenovan za kurata v Bukovščici). Poskrbel je, da je 13. junija 1798 ljubljanski pomožni škof Frančišek Karel Raigersfeld posvetil novo koprivniško cerkev in blagoslovil pokopališče ob njej. Konec leta 1800 se je vrnil v kapucinsko skupnost v Ljubljani. Živel je tudi v kapucinskem samostanu v Škofji Loki (do oktobra 1808) in nato v Celju. Umrl je 10. septembra 1810 kot samostanski predstojnik v Celju.
  3. RESPET Jožef (rojen 18. februarja 1743 v Cerknem, duhovniško posvečenje je prejel kot duhovnik goriške nadškofije 19. septembra 1767 v Gorici) je kot lokalni kaplan deloval na Koprivniku od 26. novembra 1799 do 28. avgusta 1815.
  4. ŽEMVA (ŽEMLJA) Marko (Marcus Shemua, rojen 4. aprila 1783 v Zg. Gorjah, posvečen 23. decembra 1810) je septembra leta 1813 prevzel kot začasni upravitelj (provizor) skrb za lokalijo Koprivnik (ob njem je bil v župniji še upokojenec J. Respet). V polni meri je skrb za kraj prevzel v letu 1817, ko je bil tudi uradno imenovan za voditelja lokalije. Umrl je za vodenico kot lokalni kaplan na Koprivniku 7. oktobra 1830.
  5. KUMER Janez Nepomuk (rojen 9. maja 1792 v Kranju, ordiniran 24. septembra 1815) je bil kot župnik v Srednji vasi upravitelj lokalije Koprivnik po smrti M. Žemve oktobra 1830 do konca junija 1831, ko je nastopil novi duhovnik.
  6. MUŠIČ (Mushizh) Lovrenc (rojen 11. avgusta 1792 na Spodnjem Brniku, župnija Cerklje na Gorenjskem, posvečen 23. septembra 1821 v ljubljanski stolnici) je nastopil službo lokalnega kaplana na Koprivniku na začetku julija leta 1831 in je ostal do začetka oktobra 1833, ko se je preselil v župnijo Špitalič v Tuhinjski dolini.
  7. ŽEMVA (ŽEMLJA, Shemua) Janez (rojen 24. decembra 1793 v župniji Zg. Gorje, posvečen je bil 28. oktobra 1826) je bil za administratorja na Koprivniku imenovan septembra 1833, štiri leta pozneje za pravega lokalnega kaplana in je to službo opravljal do srede aprila 1845.
  8. ZAVRŠNIK (Savershnik) Frančišek Sal. (rojen 24. januarja 1807 v Tržiču, posvečen 2. avgusta 1835) je na Koprivnik prišel sredi julija 1845 iz župnije Begunje na Gorenjskem, kjer je bil kaplan. Na Koprivniku je ostal do 23. januarja 1860.
  9. JAN Simon (rojen 27. oktobra 1819 v župniji Kovor, posvečen 30. julija 1844) je bil imenovan za upravitelja (administratorja) Koprivnika februarja 1860; do tedaj je bil kaplan v Polhovem Gradcu. Po skoraj dveh letih je 18. decembra 1861 odšel v župnijo Sv. Lenart nad Škofjo Loko.
  10. SODNIK Janez Ev. (rojen 1. novembra 1828 v župniji Preddvor, posvečen 30. julija 1854) je na Koprivnik prišel v adventu leta 1861, imenovan je bil 28. novembra 1861; do tedaj je bil kaplan v Bohinjski Bistrici. Umrl je kot župnik na Koprivniku 3. junija 1885. V njegovem času je bil Koprivnik povzdignjen v pravo župnijo in Sodnik je bil imenovan za prvega župnika.
  11. MOČILNIKAR Jožef (rojen 23. marca 1845 na Vačah, posvečen 18. aprila 1876 v Trstu, umrl na Dunaju 11. januarja 1907) je prišel za upravitelja po smrti župnika Janeza Sodnika oktobra 1885; do tedaj je bil kaplan v Senožečah. Na Koprivniku je ostal do maja 1886, ko se je zaradi napetosti z domačini in več duhovniki v dekaniji odločil, da zapusti župnijo. Junija je bil imenovan za kaplana v Žužemberku.
  12. ZARNIK Matija (rojen 12. februarja 1843 v Ljubljani, župnija sv. Petra, duhovniško posvečenje je prejel 31. julija 1866 v Ljubljani) je kot župnik v Srednji vasi uradno upravljal župnijo Koprivnik od junija do oktobra leta 1885 in nato ponovno po Močilnikarjevem odhodu od maja do oktobra 1886. Umrl je kot župnik v Srednji vasi 25. oktobra 1903.
  13. KADUNC Matija (rojen 24. februarja 1839 v župniji Žužemberk, ordiniran 30. julija 1865, umrl 16. julija 1925 v Žužemberku), do tedaj upravitelj župnije Preloka, je bil 24. julija 1886 sicer imenovan za upravitelja župnije Koprivnik, vendar je ostal na svojem starem mestu.
  14. PAJER Anton (rojen 26. maja 1845 v Senožečah, duhovniško posvečenje je prejel 31. julija 1869) je umrl kot župnik na Koprivniku 24. aprila 1903. Dne 10. oktobra 1886 je prišel kot župnijski upravitelj na Koprivnik, leta 1897 pa je bil imenovan za župnika. Pokopan je bil na Koprivniku. Kmalu po prihodu je na Koprivniku začel pripravljati začetni šolski pouk za otroke in večjo pozornost namenjal preskrbi s cerkveno opremo.
  15. BERLIC Janez Krstnik (rojen 30. maja 1842 v župniji Šentvid nad Ljubljano, ordiniran dne 31. julija 1869 v Ljubljani) je kot župnik v Srednji vasi oskrboval župnijo Koprivnik od aprila do oktobra 1903. Umrl je 21. decembra 1918 na Brezjah.
  16. VRANKAR Jožef (rojen 7. februarja 1865 v župniji Špitalič v Tuhinjski dolini, posvečen 21. julija 1894) je prišel iz župnije Ustje pri Postojni, kjer je bil kurat. Jeseni 1903 je nasledil župnika Pajerja. V župnika je bil slovesno ustoličen 22. oktobra 1903. Jožef Vrankar je župnijo Koprivnik vodil do maja 1908, ko se je na zadovoljstvo škofa Jegliča lahko s hribov preselil v dolino.
  17. STERŽAJ Frančišek Ksaverij (rojen na Rakeku 8. decembra 1878, duhovniško posvečenje je prejel 13. julija 1903) je kot kaplan deloval v Šentjanžu, v Škofji Loki in v bohinjski Srednji vasi. Župnijo Koprivnik je najprej še kot kaplan v Srednji vasi oskrboval kot upravitelj (v poletnih mesecih leta 1908) in nato kot župnik do leta 1922.
  18. PRESETNIK Frančišek Ksaverij (rojen 27. novembra 1894 na Klečah, Ježica pri Ljubljani, duhovnik 2. junija 1918 v Ljubljani) je župnijo Koprivnik oskrboval kot kaplan v Srednji vasi od adventa 1922 do septembra 1923. Takrat se je preselil za kaplana v Dobrepolje. Sicer pa je bil za uradnega začasnega upravitelja Koprivnika prvotno imenovan Andrej Krajec, takratni župnik v Bohinjski Bistrici, vendar nalog ni mogel prevzeti zaradi slabega zdravja in velikega števila ur verouka v šoli. Občasno sta v tem času pomagala tudi Janez Oblak, župnik na Bledu, in Anton Golf, župnik v Srednji vasi.
  19. SADAR Janez Krstnik (rojen 4. junija 1890 v vasi Cerovec, župnija Javorje pri Litiji, duhovniško posvečenje je prejel 16. julija 1914 v Ljubljani). Dne 3. avgusta 1923 je bil imenovan za župnijskega upravitelja in nato za župnika na Koprivniku. Skromne razmere, v katerih je z materjo živel na Koprivniku, ga niso ovirale, da se ne bi zanimal za leposlovje in si privoščil kakšno knjigo. Lotil se je prevajanja. Prevajal je dramska besedila. Umrl je po treh letih delovanja v župniji 3. junija 1926 v ljubljanski bolnišnici, pokopali pa so ga na Koprivniku. Bil je peti domači župnik, pokopan na Koprivniku.
  20. KRES Jožef (rojen 6. marca 1892 v Škofji Loki, duhovniško posvečenje je prejel 22. junija 1915) je bil do leta 1926 kaplan v Bohinjski Bistrici (v tem času je večkrat pomagal pri pridiganju in spovedovanju na Koprivniku). Po smrti župnika Sadarja je bil konec oktobra 1926 sprva imenovan za začasnega upravitelja župnije na Koprivniku, leta 1930 je postal župnik in je na župniji ostal do januarja 1935, ko je bil umeščen za župnika v Vavti vasi.
  21. DODIČ Anton Pušč. (rojen 15. septembra 1905 v Ljubljani, duhovniško posvečenje je prejel 29. junija 1929 v Ljubljani), je bil za župnijskega upravitelja na Koprivniku imenovan 18. januarja 1935; do tedaj je bil kaplan v župniji Srednja vas. V času delovanja na Koprivniku se je zavzel za ureditev župnišča in pripomogel, da je bila postavljena kapela sv. Antona Puščavnika na Goreljeku. Bil je sodelavec revije Vrtec. Ob izbruhu svetovne vojne se je na začetku maja 1941 pred Nemci umaknil v Ljubljano, kjer je skupaj še z nekaterimi duhovniki-begunci iz okupiranih župnij bival v nedograjenem Baragovem semenišču.
  22. V času druge svetovne vojne je bila župnija Koprivnik brez stalnega duhovnika. Zato jo je občasno obiskoval duhovnik Srečko HUTH (rojen 9. junija 1907 v Ljubljani, mladost pa je preživel v Radovljici in v Podkorenu, v Gorjah pri Bledu je bil kaplan). Ob začetku vojne se je zatekel v Ljubljano in kmalu odšel v Šentjošt nad Horjulom, kjer se je naselil pri podružnici sv. Ane v Butajnovi, tik ob italijansko-nemški meji. Od tam je imel možnost, da je večkrat šel čez mejo in opravljal na Gorenjskem duhovniške naloge. Jeseni 1943, po kapitulaciji Italije, ko je začela popuščati tudi nemška oblast, je kraje na zasedenem ozemlju večkrat obiskal. Kot poročajo sodobni viri, se je 18. oktobra 1943 z vozom peljal na Koprivnik, da bi pripravil otroke na prvo obhajilo. Dva v nemške uniforme oblečena partizana sta ga na poti aretirala, mu odvzela duhovniške predmete, ki jih je imel pri sebi, ga daljši čas zasliševala, nato pa po dolgem mučenju 19. oktobra 1943 umorila. Pri njem niso našli nič, kar bi bilo povezano z vojaškimi ali političnimi zadevami. Po pričevanju ljudi je bil pokopan blizu Jereke v Bohinju, kjer so našli okostnjak. Cerkev na Slovenskem ga ohranja v spominu kot mučenca za vero in kot žrtev državljanske vojne, ki so jo v času okupacije zanetili partizani. Kot je mogoče razbrati iz spominov ljudi in redkih ohranjenih dokumentov, je v času vojne na Koprivnik občasno prišel tudi nemški duhovnik, ki je sicer opravljal duhovniške naloge na področju Radovljice in Kranja.
  23. CUNDER Viljem (rojen je bil 5. aprila 1902 na Ježici v Ljubljani, duhovniško posvečenje je prejel 29. junija 1925) je bil junija leta 1945 imenovan za upravitelja župnije Bohinjska Bistrica in jo je vodil do leta 1968, ko se je preselil v Mekinje. Hkrati je bil imenovan tudi za soupravitelja župnije Koprivnik in je krajša ali daljša obdobja, ko v kraju ni bilo stalnega duhovnika, tudi dejansko upravljal župnijo Koprivnik (kot poročevalec je zadnjič vpisan v poročno matično knjigo maja 1960). Z njegovo vednostjo so na Koprivnik za krajša obdobja prihajali razni duhovniki. V. Cunder je umrl 22. januarja 1995 v Ljubljani. Kot pomočniki župnikov v Bohinjski Bistrici ali kot občasni upravitelji župnije Koprivnik so v letih neposredno po koncu druge svetovne vojne na Koprivniku delovali še nekateri duhovniki. Med temi sta omenjena katehet Vinko LAVRIČ (leta 1946) in katehet v pokoju Janez JALEN (v letih 1946 in 1947). Jalen je prihajal iz Rodin, kjer je živel v pokoju; na Koprivniku je dobil navdih za kakšno od svojih literarnih podob. Med temi je na Koprivniku po prepričanju poznavalcev zagotovo nastala povest Cvetkova Cilka. Tako Lavrič kot Jalen sta na Koprivnik prihajala že predtem in sta razmere poznala vsaj v določeni meri. Vsekakor pa je bila naloga župnika Cundra, da je iskal duhovnike, ki so bili pripravljeni od časa do časa oskrbovati koprivniško cerkveno skupnost.
  24. KLEMENČIČ Jože (rojen 18. septembra 1892 v župniji Dol pri Ljubljani, duhovniško posvečenje je prejel 24. junija 1916 v Ljubljani). Sredi marca 1950 je sicer nastopil službo na Koprivniku, a je po dveh mesecih moral oditi, ker mu Ministrstvo za notranje zadeve ni dalo dovoljenja. Ko ga je nato le dobil, je julija 1950 uradno nastopil kot uradni župnijski upravitelj Koprivnika in je župnijo upravljal dve leti. Takrat se je zaradi zdravstvenih težav umaknil v Ljubljano in je preostali del življenja preživel v zdravstvenih ustanovah.
  25. DREŠAR Janez Kancijan (rojen 11. oktobra 1887 v župniji Komenda, duhovniško posvečenje je prejel 14. julija 1910 v Ljubljani, umrl je 4. marca 1965 v Širju pri Zidanem Mostu) je bil upravitelj župnije Koprivnik od konca novembra 1952 do julija 1960. Pred prihodom na Koprivnik je osem let kaplanoval (Šentjernej, Stara Loka, Smlednik), nato je bil upravitelj župnij Žalna, Sv. Gora, Sv. Planina in Janče.

Jezuiti na Koprivniku

Nove slovenske oblasti po drugi svetovni vojni so s svojimi ukrepi močno prizadele cerkvene ustanove in z raznimi sredstvi skušale omejiti njihovo delovanje. Ko so jezuiti morali zapustiti svoje ustanove v Ljubljani, so iskali zatočišče v raznih krajih. Glede na podeljevanje zakramentov in vpise v matične knjige v župniji Koprivnik so omenjeni naslednji: p. Jakob Laura (bil je prvi jezuit, ki je prišel na Koprivnik in je tu ostal v drugi polovici leta 1946; kot začasni župnijski upravitelj v Mariboru se pojavi še leta 1954, ko je na Koprivniku opravil poročni obred; takrat je začasno nadomeščal koprivniškega duhovnika Janeza Drešarja), p. Angel Budihna, p. Janez Javh (leta 1947 in 1948), p. France Mrak (leta 1948 in 1949, ko je sicer opravljal naloge voditelja jezuitskega misijonskega muzeja v Ljubljani), p. Bogumil Remec, p. Janko Koncilja, p. Ludovik Lederhas, p. Ferdinand Kobi in p. Jože Sečnik.

Salezijanci na Koprivniku

Po dogovoru med škofijskim ordinariatom v Ljubljani in vodstvom salezijanske skupnosti v Jugoslaviji so leta 1960 pastoralno skrb za župnijo prevzeli duhovniki iz te skupnosti (glavna sogovornika sta bila škof mons. Anton Vovk in salezijanski predstojnik Avguštin Jakob). Doslej so na Koprivniku župnijske naloge opravljali naslednji salezijanci:

  1. ŽERDIN Štefan SDB (rojen 3. decembra 1922 v župniji Črensovci v Prekmurju, duhovniško posvečenje je prejel 21. oktobra 1951) je župnijo Koprivnik oskrboval v poletnih mesecih leta 1960 in poskrbel vse potrebno, da se je septembra istega leta lahko naselil stalni duhovnik.
  2. ŠPAN Ivan SDB (rojen 18. decembra 1900 v župniji Planina nad Sevnico, duhovniško posvečenje je prejel 10. julija 1927) je bil župnijski upravitelj na Koprivniku od septembra 1960 do oktobra 1964. Predtem je 18 let vodil salezijanske ustanove na jugoslovanskih tleh.
  3. HORVAT Franc SDB (rojen 25. februarja 1901 v župniji Bogojina v Prekmurju, duhovniško posvečenje je prejel 3. julija 1932 v Ljubljani) je bil župnijski upravitelj na Koprivniku od leta 1964 do 1967. Pred prihodom na Koprivnik je bil župnijski upravitelj v Boštanju ob Savi in po odhodu s Koprivnika delo nadaljeval v zavodu na Rakovniku v Ljubljani.
  4. GNIDICA Ivan SDB (rojen 15. novembra 1929 v župniji Dolenja vas pri Ribnici, duhovniško posvečenje je prejel 29. junija 1956) je bil župnijski upravitelj na Koprivniku od 1968 do 1983. Predtem je bil kaplan v Škocjanu pri Novem mestu. Zatem se je najprej vrnil v Škocjan, nato pa je postal duhovnik pri sestrah Hčerah Marije Pomočnice na Bledu. Umrl je 29. avgusta 2011 na Trsteniku.
  5. RIGLER Andrej SDB (rojen 30. oktobra 1934 v župniji Sv. Gregor nad Sodražico, duhovniško posvečenje je prejel 29. junija 1965 v Ljubljani), je naloge župnika na Koprivniku opravljal od avgusta 1983 do avgusta 1989. Več let mu je bil v pomoč salezijanec pomočnik Jože TROBENTAR (na Koprivniku od 1985 do 1990), ki je skrbel za gospodarske zadeve in bil organist v cerkvi. A. Rigler je umrl 4. oktobra 2004 na Trsteniku.
  6. ZALETEL Janez SDB (doma iz župnije Šentvid pri Stični, duhovniško posvečenje je prejel 29. junija 1976) je župnijo Koprivnik oskrboval v pastoralnem letu 1989/90. Predtem je bil župnik v Boštanju ob Savi. Za vodenje del pri obnavljanju notranjosti župnišča mu je prišel v pomoč salezijanski brat pomočnik Ivan KOGOVŠEK.
  7. VOZLIČ Štefan SDB (doma iz župnije Razkrižje, duhovniško posvečenje je prejel 29. junija 1977) je župnijo Koprivnik upravljal od leta 1990 do 2014. V letu 1993 je pripravil in ob dobrem sodelovanju domačinov izpeljal prenovitvena dela na župnišču in na cerkvi ter pripravil program za praznovanje Vodnikovega leta – ob praznovanju 200-letnice njegovega prihoda na Koprivnik, ustanovitve samostojne župnije in ob izgradnji župnijske cerkve. Župnik Vozlič se je zavzel tudi za ponovno postavitev kapele sv. Antona Puščavnika na Goreljeku in mu je uspelo za to pridobiti podpornike iz župnije in zunaj nje. Leta 2009 je za župnijsko cerkev oskrbel dva bronasta zvonova. Zvonik cerkve je v njegovem času zopet dobil s skodlami pokrito streho, cerkev pa s skrilavcem pokrito streho.
  8. LAMOVŠEK Marjan SDB (doma iz župnije Šentrupert na Dolenjskem, duhovniško posvečenje je prejel 29. junija 1998) je skrb za župnijo Koprivnik prevzel avgusta 2014. Sicer je še naprej opravljal naloge v vodstvu salezijanske skupnosti na Rakovniku v Ljubljani, na Koprivnik pa je prihajal ob koncih tedna, za praznike in čez teden tudi ob drugih priložnostih, ko so to zahtevale pastoralne naloge. Na novo je preuredil del prostorov v župnišču, s čimer je omogočil, da je župnišče priljubljen kraj za različna duhovna srečanja in za oddih. Streha na kapeli na Goreljeku je v njegovem času dobila novo kritino, v župnijski cerkvi pa je bila urejena nova osvetlitev in ozvočenje. Župnijo je vodil do avgusta 2018.
  9. ŠTRUCELJ Vinko SDB (doma iz župnije Podzemelj v Beli krajini, duhovniško posvečenje je prejel 29. junija 1986) je skrb za župnijo prevzel 1. avgusta 2018 in jo je vodil do julija 2021.
  10. LAMOVŠEK Marjan SDB je skrb za župnijo prevzel julija 2021.

Povzeto po knjigi Koprivnik in Gorjuše v zrcalu stoletij; 2018.