Župnija Koprivnik v Bohinju

Na Koprivniku je bila leta 1791 (po nekaterih virih naj bi se to zgodilo šele leta 1792; dvorno dovoljenje za ustanovitev nove lokalije pa je bilo izdano že 2. decembra 1785) uradno ustanovljena samostojna lokalija, to je predhodna stopnja župnije; to leto v svojih zapiskih omenja tudi prvi duhovnik, ki je deloval v kraju, Valentin Vodnik. Pogoja sta bila, da ljudje sami postavijo cerkev in župnišče. Lokalija je sicer imela velik del vseh pravic župnije, med drugim tudi pravico do vodenja matičnih knjig, niso pa še bili izpolnjeni vsi pogoji (na primer zadosti materialnih sredstev), da bi bila ustanovljena župnija. Načeloma je veljalo, da so bile lokalije povzdignjene v samostojne župnije, ko se je okrepilo gospodarsko stanje cerkvene ustanove v kraju in ko se je povečalo število prebivalstva. Ker avstrijska državna oblast, ki je morala dati soglasje za ustanovitev kakršne koli cerkvene ustanove, tega ni storila, se je ljubljanski škof Janez Krizostom Pogačar leta 1875 odločil, da je več kot 70 dotedanjih lokalnih kaplanij oz. lokalij povzdignil v župnije, med temi tudi Koprivnik. Tako je s 1. januarjem 1876 dotedanja lokalija na Koprivniku postala župnija v polnem pomenu besede, duhovniki pa župniki z vsemi pravicami in dolžnostmi. Če so se do tedaj imenovali lokalni kaplani (capellanus localis), so se od tedaj dalje župniki (parochus).

Koprivnik in Gorjuše v zrcalu stoletij (2018)

Knjiga popisuje več kot 200-letno zgodovino župnije; obširno je predstavljeno tudi majarjenje na Koprivniku in Gorjušah ter način poselitve Koprivnika. Knjiga je bogato slikovno opremljena. Avtorji: dr. Bogdan Kolar; Mojca Ramovš; dr. Alma Zavodnik Lamovšek.

Izdajatelj: Župnija Koprivnik v Bohinju
Založnik: Turizem Bohinj. Etnografsko delavnico je podprla Občina Bohinj.