Vodnikova pratika: Napisi za mesece

Glavni namen in osnovno »glasilo« Vodnikovega pesni­štva med leti 1794 in 1805 je bila pratika, ki je izhajala tri leta v velikem formatu, nato pa v žepnem in v zmanjšanem obsegu.

V prvi pratiki je nameraval koledarskemu delu ob vsakem mesecu dodati poučno-vzpodbudno pesem. Kot prvo je napi­sal Dramilo, ki pa ga je moral po Linhartovi in Zoisovi kritiki temeljito predelati. To piljenje je očitno toliko zajezilo Vodni­kovo pesniško zagnanost, da je ostalo Dramilo edini pesniški prispevek v prvi Veliki pratiki. Pač pa je za naslednjo pratiko uspel pripraviti dvanajst epigramov za mesece v razsvetljensko utilitarističnem duhu, za tretjo in zadnjo Veliko pratiko pa je predelal stare z vremenskimi prerokovanji (Drugi napisi za mesece). Razen tega je druga Velika pratika (za leto 1796) prinesla obširno hudomušno Novu letu se voši (Novo leto) in dva epigrama v proznih člankih, tretja (za leto 1797) pa teme­ljito predelano pesem o Zadovoljnem Krajncu.

Jože Koruza, Valentin Vodnik; v: V. Vodnik, Zadovolne Krajnc, MK, 1997.

Prosenez (tudi Prozimec)

Kratki je pust,
ročno pobašte žené,
kratki je ples,
kvatre zakonske dolge.

Ak Vincenca sonce peče,
pravo vince zazori;
rad po cvičik oštir teče,
de li mošna zabliši.

Svičan

Bol bode pridna
pozimi predica,
dal bo rožlala
pod pavcam petica.

Kader Petra stol mrazi,
zima štirnajst dni nori;
kir’ so gladko dopustoval’,
bodo lahko se dersal’.

Sušec

Terte se jokajo,
predno rode;
kir vin’ pit hočejo,
naj se pote.

Kakor je češne cvet,
tako je terte,
kakor denarja sled
pipe odperte.

Mali travn

Jablane, hruške
in druge cepé
cepi v mladosti
za stare zobe.

Sušic suhotni,
traven mokrotni,
majnik hladan;
bo kmet zo senam,
žitnim plemenam,
grozdjam darvan.

Velki travn

Natvora jeseni
pre trudna zaspi,
zato se pomladi
vesela zbudi.

Ak Trojaka noč rosi,
dobro letno naredi;
star pregovor: sledna noč
ima svojo lastno moč.

Režincvet

Lepoto da zemli
toplo let’,
nedolžnost mladenčam
rožni cvet.

Šent Janža dež hudobno let’ nareja,
naj sonce raj ta dan se Pratki smeja.

Mali serpan

Kir’ bodo poletu pred zoram vstali,
se bodo pozimi za hajdo naspali.

Ak Šent Jakoba deži,
mal’ želoda se dobi,
kaj pisarjem bo sturiti,
ne bo svine s kom rediti.

Velki serpan

Okrade mi hajdo
nedolžna tatica,
čebelarju nanaša
debelo mošnico.

Kakor Jerni vremeni,
jesen cela se derži;
večkrat sam iz enga dneva
rada pride dolga reva.

Prosenez (tudi Prozimec)

Kratki je pust,
ročno pobašte žené,
kratki je ples,
kvatre zakonske dolge.

Ak Vincenca sonce peče,
pravo vince zazori;
rad po cvičik oštir teče,
de li mošna zabliši.

Kimovec

Tarice pogačo,
potico jedo,
lanovi Slovencam
cekine neso.

Kader Kimavca gromi,
žito, sadje zarodi,
če li niva je gnojena,
jablan, tepka zasajena.

Kozapersk

Grozdje masti
veseli Dolenc,
vozi pa mošt
bogati Gorenc.

Žerjav leti na ptuje
se zima približuje;
saj to je v Pratki res,
če dost lažá je vmes.

Listovgnoj

Je nadelana cesta,
ne zajemajo pesta.

Na sonce svetga Martina
pride rada huda zima;
deslih začne dobro gret,
je li tri dni babje let’.

Gruden

Kir pozim klobase hrani,
se poletu muham brani.

Gruden bliska nu gromi,
drug let vetrov dost buči;
deb li hujga nič ne strili,
zvunaj zrele norce brili.