Kapela sv. Antona Puščavnika na Goreljeku

Naselje Goreljek, kjer je sprva bilo malo stalnih prebivalcev, se je razvilo kot planina koprivniških kmetov. Tja so poleti gnali živino, pridelovali mleko in izdelovali sir. Kdaj je bila postavljena prvotna kapela, bo težko ugotoviti. Iz zgodovinskih zapiskov je mogoče razbrati, da je leta 1860 takratni duhovnik Simon Jan poskrbel za ta kraj nov misal. Denar za nakup so zbrala dekleta v župniji (stal je 28 goldinarjev). Za leto 1861 pa je isti duhovnik pripisal, da je bila na Goreljeku postavljena nova planinska koča. Del sredstev je prispevala župnija, del pa je prišel iz zemljiškega odkupa. Prvotni napis na kapeli se je glasil: Priroda nam je vodnica k Bogu. Dodatna potreba po kapeli se je pokazala z večanjem turizma na Pokljuki, pozimi so prihajali smučarji, poleti pa pohodniki. Izraz tega dogajanje je bil, ko je dne 17. decembra 1933 župnik Jože Kres blagoslovil smučarski dom Smučarskega kluba Ljubljana na Goreljeku. Na Goreljek so že v tem času rade prihajale različne mladinske skupine, ki so tam imele poletne tabore in različne organizirane dejavnosti. Julija 1932 je tu taborila skupina kranjskih skavtov (Triglavski steg). Ob koncu taborjenja jim je kranjski kaplan Jožef Košir v cerkvi na Koprivniku blagoslovil nov prapor.

Prvotna kapela po načrtih arh. Ivana Vurnika: 13. 09. 1936

V času delovanja župnika Antona Dodiča, leta 1936, se je na pobudo lastnikov parcel in letoviških koč na Pokljuki pojavil načrt, da bi na Zg. Goreljeku postavili pravo kapelo z oltarjem. Načrte je pripravil arh. Ivan Vurnik, med pomembnimi pobudniki pa je bil Martin Humek, narodni gospodar, višji sadjarski nadzornik in šolnik v Bohinjski Bistrici. »Stroške bodo krili sami in s prostovoljnimi prispevki. Lastnik nove kapele naj bi bila tukajšnja župnija. Žele, da bi se smela sv. maša darovati v novi kapeli tudi ob delavnikih. Ker bi v imenovani kapeli mogli zadostiti svoji nedeljski in prazniški dolžnosti tudi domačini, ki prežive velik del leta na planini, je podana potreba in korist novega oratorija,« je v utemeljitvi prošnje zapisal župnik A. Dodič. Župnik je bil prepričan, da bo kapela služila tudi župljanom župnij Srednja vas in Gorje, ker so tam okoli imeli pašnike. Na željo koprivniških župljanov naj bi bila kapela posvečena sv. Antonu Puščavniku. Gonilna sila pri izvedbi je bil upokojeni nadzornik Martin Humek, ki je za načrt pridobil tudi ljubljanskega škofa dr. Gregorija Rožmana. Zemljišče so kupili od posestnika Lovrenca Korošca iz Jereke, stavbo so zgradili v avgustu in septembru 1936. Leta 1937 je s podporo 500 dinarjev h končanju gradnje prispevala še Kraljevska banska uprava. Ko je ljubljanski škofijski ordinariat dal soglasje za gradnjo, je poudaril, da naj ima kapela značaj poljavnega oratorija. Dal je dovoljenje, da se lahko v kapeli vsak dan mašuje. »Kapela naj se zemljiškoknjižno vpiše na župnijsko cerkev na Koprivniku, vzdrževala pa se bo s prostovoljnimi prispevki,« je na začetku septembra 1936 odločil škof Gregorij Rožman. Kapelo je blagoslovil ljubljanski stolni kanonik dr. Mihael Opeka v nedeljo dne 13. septembra 1936; navzočih je bilo okoli 400 ljudi. Pri darovanju se je nabralo kar nekaj več kot tisoč dinarjev. Naslednji dan je mašo daroval župnik Anton Golf iz Srednje vasi, v torek pa domači župnik Anton Dodič.

 

1937: redna maša poleti

Ker se je že naslednje leto pokazala potreba, da bi bila poleti na nedelje in zapovedane praznike v kapeli sv. Antona Puščavnika redna maša, je junija 1937 škofijski ordinariat dovolil župniku na Koprivniku, da ima ob teh dneh na Goreljeku drugo mašo. V poletnih mesecih je namreč na planinah Javornik, Jelje, Grajska planina, Gornji in Spodnji Goreljek bivalo okoli 50 koprivniških župljanov, ki se niso mogli udeleževati maše v župnijski cerkvi. Poleg tega je bilo poleti v hotelu okoli sto gostov, po zasebnih vilah pa še 50. Tako je bilo mogoče računati, da bi ob nedeljah k maši prišlo 60–100 ljudi. Škofijski ordinariat je dal dovoljenje, da je v poletnih mesecih v kapeli sv. Antona Puščavnika na Goreljeku redna maša; opravi naj jo župnik s Koprivnika ali drug duhovnik, ki bi bil na Pokljuki. Glavni del kapele je bil sezidan iz surovega kamna in je znotraj meril 2.5m x 3 metre. Pred vhodom pa je bila še lopa, velika 3m x 3m. Osrednji praznik so v kapeli obhajali 17. januarja, to je na praznik sv. Antona Puščavnika. Prvič se je to zgodilo v letu 1937. »Letos smo na Goreljeku v kapelici prvič obhajali ‘žegnanje’ sv. Antona Puščavnika. Kar precej krač in klobas se je nabralo; da kaže, da bomo odslej imeli kar doma sv. Antona – ne več na Nemškem Rovtu ali v Srednji vasi,« je o tem zapisal župnik Anton Dodič. O dogajanju v zvezi s kapelo na Goreljeku, ki jo je župnik Anton Dodič imenoval koprivniška ‘podružnica’ in je bila zgrajena brez kakršnih koli stroškov za župnijo, je redno poročal dnevnik Slovenec. Do druge svetovne vojne je bilo tako redno bogoslužje v kapeli na Goreljeku od konca junija do srede septembra vsako nedeljo ob 10. uri. Zato je moralo biti bogoslužje na Koprivniku v tem času že ob 8. uri, da je duhovnik prišel pravočasno na Goreljek. Za leto 1939 je župnik Anton Dodič v župnijsko kroniko zapisal: »V nedeljo 10. septembra je bila ob najlepšem vremenu in lepi udeležbi zaključna božja služba v kapeli na Goreljeku. Vse poletje je bila udeležba lepa od 80–250 udeležencev, ki so parkrat tudi lepo zapeli. Službo božjo sem opravil večinoma sam – le enkrat jo je p. Gabriel Humek OCist., enkrat g. Pretnar, župnik s Štajerskega, in dvakrat dr. Fabjan, univerzitetni profesor iz Ljubljane.«

Osmi september 1940: zadnje bogoslužje

Prvotna kapela na Pokljuki je bila močno poškodovana v požaru med drugo svetovno vojno; zadnje bogoslužje v njej je bilo pripravljeno 8. septembra 1940. Bila je sicer manjša od sedanje, lesena in je stala nedaleč vstran od sedanje. V neposredni bližini kapele so namreč Nemci 15. decembra 1943 uničili tretji bataljon Prešernove brigade in v boju ubili 79 partizanov, ki so dan pred tem ustrahovali ljudi v Bohinjski Češnjici. Nemci so jih zasledovali in dohiteli na Pokljuki. Ob spopadu je bil uničen Lovčev hotel, kapela in še drugi objekti, ki so tedaj stali na Goreljeku. Ker je po vojni nekaterim postala kapelica v spotiko, je bila do tal porušena, ves inventar pa uničen. Ostalo je le zemljišče. Po drugi svetovni vojni so tu začele nastajati počitniške hišice (kar okoli sto se jih je že nabralo), ki obkrožajo Visoko barje Goreljek, na katerem je Triglavski narodni park uredil tudi učno pot. Leta 1963 je bil v neposredni bližini tega zemljišča postavljen velik hotel, okoliška zemlja je bila razlaščena. Zato je bilo malo upanja, da bi bila kapelica obnovljena na istem mestu. Leta 1964 je bilo na predlog župnijskega upravitelja zemljišče prodano.

Prvi julij 1990: prvi korak do nove kapele

Misel, da bi bila kapela na Goreljeku obnovljena, pa je bila živa še naprej. Za to se je zanimal ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar, ki je po birmi na Koprivniku 1. julija 1990 obiskal Pokljuko in si ogledal kraj, kjer je nekoč stala kapela sv. Antona. Dne 19. avgusta 1990 je bilo na župnijskem pašniku na Goreljeku ponovno pripravljeno bogoslužje, ki je pomenilo začetek prizadevanja za obnovitev bogoslužnega prostora na tem mestu. Somaševanje je vodil ljubljanski stolni kanonik Melhior Golob, ob njem pa je bila skupina duhovnikov, tudi Stanislav Hočevar, predstojnik slovenskih salezijancev. S petjem so sodelovali mladi iz salezijanskega zavoda v Želimljem. Ob isti priložnosti je bila blagoslovljena nova podoba sv. Antona Puščavnika, narejena na platnu. Bogoslužje je bilo ponovno pripravljeno naslednje leto sredi avgusta. Takrat so bili tudi predstavljeni načrti za novo kapelo.

1996-1999: Gradnja sedanje kapele po načrtih arh. Jožeta Marinka

Po načrtih arh. Jožeta Marinka je bila nova kapela zgrajena v času od 1996 do 1999, za izvedbo dela je poskrbel tedanji župnik Štefan Vozlič. Prvo dejanje je bilo storjeno, ko je 11. avgusta 1996 ljubljanski pomožni škof mons. Alojz Uran blagoslovil temeljni kamen nove kapele. Gradbena dela so se uspešno nadaljevala, čeprav so se v javnosti in tisku pojavljali glasovi, ki so kapeli nasprotovali. Glavni vir sredstev so bili prostovoljni prispevki, nekaj pa je prispevala tudi občina Bohinjska Bistrica. V nedeljo 22. avgusta 1999 so v zvonik namestili zvon, posvečen Mariji Pomočnici kristjanov. Blagoslov zvona je opravil takratni predstojnik salezijancev v Sloveniji (sedanji beograjski nadškof) mons. Stanislav Hočevar. Zvon tehta 80 kg in je dar Milana Kokalja z Bleda. K slovesnosti se je zbralo nad 800 ljudi, pri maši je sodelovalo štirinajst duhovnikov. »K dobremu razpoloženju so poleg prijetnega petja predstavnikov cerkve prispevale kmečke žene z Gorjuš in Koprivnika, ki so na stojnice pred kapelo razgrnile desetine kilogramov potic, flancatov, domačih piškotov, kruha in zaseke ter litre čaja, soka, piva in vina in vse je bilo za obiskovalce zastonj,« je o dogodku sporočil Dnevnik.

2000: Blagoslov sedanje kapele

Kapela je bila blagoslovljena leta 2000. Poleti 2017 so bila na poslopju izvedena vzdrževalno-sanacijska dela na zidovih in v kletnih prostorih, okrog kapele so bile na novo položene betonske plošče in urejeno stopnišče, na kapeli je bila temeljito obnovljena streha, nanjo so postavili nov križ in 30. julija 2017 je obnovljeno ostrešje blagoslovil ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore.

»Na poseben način želim pozdraviti vas majerje tu na Pokljuki, kajti danes je za vas majerska nedelja, ko se Bogu zahvaljujete za njegovo bližino, za njegov blagoslov, za katerega vem, da ga ljudje, ki živijo iz narave, ki živijo od dela svojih rok, ki živijo živino svojih pašnikov, na poseben način potrebujejo in prosijo zanj. In po drugi strani, da se mu zahvalite in priporočite za varstvo in bližino pri vašem delu,« je udeležence slovesnosti nagovoril nadškof Zore. Del versko-kulturnega izročila koprivniške župnije je namreč, da na zadnjo nedeljo v juliju ob kapeli pripravijo majersko nedeljo (izraz ‘majerji’ v Bohinju uporabljajo za pastirje in skrbnike živine poleti na planinah). Po osrednjem cerkvenem obredu so domači pevci, šolarji in mladi pripravili še kratek etnološko-kulturni program in ponudili priložnost za druženje. V poletnih mesecih juliju, avgustu in septembru je ob nedeljah bogoslužje poleg v župnijski cerkvi na Koprivniku še v kapeli na Goreljeku.

dr. Bogdan Kolar za knjigo Zgodovine župnije Koprivnik v Bohinju; 2018.