Župnijska cerkev

Župnijska cerkev Najdenja svetega Križa je bila sezidana v letih 1791 do 1793. Njena dolžina je v notranjosti 18 m, v ladji je široka nekaj več kot osem metrov, v prezbiteriju štiri metre in pol. Zid je debel več kot meter. Strop v cerkvi je raven, v prezbiteriju obokan. Zunanji zid cerkve je visok 8 m, ostrešje še 6 m. Prvotno je bila pokrita s skodlami, pred prvo svetovno vojno so cerkev prekrili z eternitom.

Trinajsti junij 1798: posvetitev cerkve

Večkrat v njeni zgodovini jo je bilo treba prenavljati, popravljati in poskrbeti za opremo. Prvi duhovnik v kraju Valentin Vodnik je v novi cerkvi prvič maševal 24. februarja 1793. Dne 12. marca 1793 je novo cerkev blagoslovil Urban Krivic, tedanji dekan v Zgornjih Gorjah. Cerkev je bila s tem izročena bogoslužju. Ko pa so bila končana še druga dela in postavljena oprema, je bila cerkev pripravljena za posvečenje. Ta obred je opravil 13. junija 1798 ljubljanski pomožni škof Frančišek pl. Raigersfeld.

Zvonik

Deloma je za stroške gradnje cerkve prispevalo knezoškofijsko gospostvo Briksen s sedežem na Bledu. Kar je bilo potrebno za gradnjo železnega, je prispeval lastnik bohinjskih fužin baron Žiga Zois; njegov prispevek za gradnjo cerkve in župnišča je tako znašal čez 420 goldinarjev, za kar sta se mu skupnosti na Koprivniku in v Gorjušah oddolžili z dvema oglarskima kopama. Nekako v petih letih, to je do julija 1796, so bila končana vsa glavna gradbena opravila. Za gradnjo cerkvenega zvonika sta večji znesek prispevala Helena Stare (Koprivnik št. 23), ki je darovala 75 goldinarjev, in Matevž Korošec (Gorjuše št. 12), ki je dal 85 goldinarjev. Cerkev in župnišče je zgradil gradbeni mojster Jeglič po domače Tavčar iz Begunj, zvonik (zid je visok 20 m, streha še dodatnih 7 m) je postavil zidarski mojster iz Šiške pri Ljubljani. Sedanja podoba vrha zvonika je bila urejena leta 1808; sprva je bil pokrit s skodlami.

Oltarji

Prvotno je župnijska cerkev imela samo dva oltarja – veliki oltar, posvečen Najdenju svetega Križa, in stranski oltar, posvečen Marijinemu oznanjenju. Veliki oltar je iz kamna, nastavek je lesen. Na hrbtu ima dve letnici: 1808 in 1821 (leto postavitve in prenove). Ob glavni oltarni podobi sta kipa sv. Petra in sv. Pavla. Tretji oltar, posvečen sv. Frančišku Saleškemu, je oskrbel župnik Frančišek Završnik leta 1857. Hkrati je poskrbel za obnovo obeh že obstoječih oltarjev, prižnice in krstnega kamna. Župnik se je tudi zavzel, da so leta 1847 na zvonik postavili novo uro, ki jo je izdelal Jurij Pirc, izdelovalec cerkvenih ur. Na obeh stranskih oltarjih so še kipi sv. Jožefa in sv. Joahima ter sv. Martina in sv. Valentina. V cerkvi sta še kipa Srca Jezusovega in sv. Terezije Deteta Jezusa (cerkvi ga je podaril kaplan Julij Slapšak; kip je bil slovesno blagoslovljen 4. avgusta 1929). Župnija se je s tem pridružila številnim slovenskim cerkvam, ki so si v tistem času pridobile sliko ali kip Male Cvetke, ugledne karmeličanke, ki je bila za svetnico in za glavno zavetnico misijonarjev razglašena leta 1925.

Obnova cerkve: 1910

Temeljito je cerkev in zvonik obnovil župnik Franc Ks. Steržaj leta 1910 in pri tem uporabil del sredstev, ki so ostala iz zapuščine župnika Antona Pajerja. V Steržajevem času je cerkev dobila novo ‘nebo’ za procesije in kip vstalega Kristusa (‘alelujo’). Oskrbel je podobo sv. Frančiška za tretji red in sv. Antona za Marijino družbo (vsaka vredna 35 kron), nove jaslice in novo zastavo (stala je 600 kron), več mašnih plaščev in vrsto predmetov, ki so bili potrebni za opravljanje obredov. V letu 1911 je bil pridobljen nov antipendij za glavni oltar, v letu 1914 pa osrednja slika v glavnem oltarju. Po prizadevanju župnika Frančiška Ks. Steržaja je cerkev dobila veliko nove opreme, zato je njegov naslednik lahko zapisal: »Kar je lepih paramentov, je vse napravil on.«

1958

Oktobra 1958 je bilo opravljeno veliko delo – celovito je bil obnovljen zvonik na cerkvi, ki je bil že več let prej v slabem stanju. Tudi ogrodju je že grozila gniloba. Takrat jim je uspelo zbrati sredstva za nakup lesa in pločevine, s katero so zvonik pokrili. Za stroške je bil uporabljen tudi denar, ki ga je župnija dobila kot odškodnino za del cerkvenega zemljišča na Gorjušah, čez katero je bila istega leta speljana nova cesta.

1974

V letu 1974 je bil v prezbiteriju postavljen začasni leseni daritveni oltar, pripravljali pa so že načrte za stalno postavitev krstnega kamna. Leta 1982 sta nov daritveni oltar izdelala Zdravko Zalokar z Gorjuš in Ivan Brešan s Koprivnika. Večja obnovitvena dela so bila opravljena v času priprave na birmo leta 1986. Obnovljena je bila ograja okoli cerkve, ker je bila stara popolnoma dotrajana. Cerkev je dobila novo električno napeljavo. Prenovljeni so bili vsi lestenci in cerkev je bila tudi prepleskana.

1993

Ob praznovanju Vodnikovega leta 1993, ko se je župnijska skupnost spominjala tudi dvestoletnice graditve cerkve, je bilo poslopje obnovljeno v celoti. Največ pozornosti je veljalo obnovi zunanjih sten svetišča, obnovljen je bil tudi stranski oltar sv. Frančiška Saleškega v cerkvi. Osrednjo slovesnost ob praznovanju Vodnikovega leta in sklepu prenovitvenih del na cerkvenih poslopjih je v nedeljo 14. junija 1993 vodil ljubljanski nadškof metropolit dr. Alojzij Šuštar.

2001

V letu 2001 sta bila v celoti obnovljena še fasada in streha zvonika.

dr. Bogdan Kolar za knjigo Koprivnik in Gorjuše v zrcalu stoletij; 2018

Svete maše

Redno nedeljsko bogoslužje: 9.00

Krst, poroka

Osebno se zglasite v župnijski pisarni, da se dogovorimo glede priprave in prejema teh zakramentov.