Toggle menu Skupina Donbosko
Donbosko.si
Donbosko povezave

Povišanje svetega križa

Župnijska cerkev na Koprivniku je posvečena Povišanju svetega križa. Ta praznik se v Katoliški cerkvi praznuje 14. septembra in je spomin na prvo slovesno bogoslužje na ta dan leta 335, ko so dan prej v Jeruzalemu posvetili znamenito cerkev Božjega groba. Ta cerkev stoji na mestu, ki je po izročilu kraj Jezusovega križanja in pokopa. In, seveda, kraj, od koder je Jezus vstal od mrtvih.

O zgodovini praznika Povišanja svetega križa

Skoraj 300 let je bil Gospodov grob in križ globoko zakopan v zemlji. Ko je cesar Konstantin dal kristjanom svobodo, je njegova mati Helena dala kopati tam, kjer bi naj stal Jezusov križ. Z izkopavanji so rakrili grob in našli križ.


Cerkev Božjega groba v Jerzualemu, vhod (vir: wikipedia)

 

Konstantin je dal nad Jezusovim grobom sezidati cerkev Kristusovega vstajenja in cerkev Svetega križa, ali kakor navadno pravimo cerkev Božjega groba. Cerkvi sta med seboj povezani. Posvečeni sta bili 13. septembra 335. V veličastni cerkvi Božjega groba (Svetega križa) so naslednji dan, to je 14. septembra, prvič izpostavili relikvijo svetega križa v slovesno češčenje.

Od tedaj naprej so vsako leto na ta dan praznovali "povišanje svetega križa". Tako je posvečenje dvojne cerkve skupaj z izpostavitvijo ostankov Jezusovega križa bilo povod za najstarejši praznik v čast svetemu križu.


Kraj, kjer je bil - po izročilu - Jezus pred pokopom maziljen (danes: cerkev Božjega groba, Jeruzalem; foto: wikipedia)

 

Kmalu so obhajali ta praznik tudi v Carigradu. V Rimu ga je uvedel v 7. stoletju papež Gregor Veliki.

Teološki pomen praznika

Praznik nas spodbuja, naj z živo vero častimo podobo križa, veliko znamenje krščanstva. Na križu je trpel sam Božji Sin Jezus Kristus. Na njem je umrl on, ki ga je Bog dal za nas vse, ki je vstal od mrtvih in sedaj pri Očetu prosi za nas.

Praznik nas spominja, da je Božja Ljubezen tako velika in močna, da je izničila lastnega Sina, da bi bili mi odrešeni. To nas vodi do spoznanja, da je ljubezen vedno združena z žrtvijo. Ljubezni je lastno, da se žrtvuje, da trpi, da se izniči.

Praznik povišanja svetega križa nas vabi, naj bi se radi ozirali na križ, saj nam bo pogled nanj odkrival edine resnične vrednote. Križ nam govori, da je na začetku vsega ljubezen. Križ vedno kliče v zavest Jezusove besede:

„Če hoče kdo priti za menoj, naj se odpove sam sebi in vzame svoj križ ter hodi za menoj. Kdor namreč hoče svoje življenje rešiti, ga bo izgubil. Kdor pa svoje življenje zgubi zaradi mene, ga bo našel“ (Mt 16, 24-25).

Besedilo iz: France Oražem; Leto Kristusove skrivnosti 95-96.


Jeruzalem danes; s tempeljsko ploščadnjo v ospredju (foto: wikipedia)